Kmalu zatem je ugotovil, da ne more brez svojega filozofskega pogleda na svet in se je odločil, da napravi video posnetek, v katerem predstavi svoje razmišljanje o priljubljeni seriji Westworld in ga naloži na Youtube.
Njegov filozofski pogled na znane serije je med ruskim občinstvom postal zelo priljubljen. Očitno je moralo preteči mnogo časa, da se je pojavil nekdo, ki jih lahko dobro razloži. Taranov kanal z imenom Skriti smisel: film in resničnost spremlja okoli 76.000 ljudi. Najbolj priljubljen je video o filmu Matrica s preko 840.000 ogledi. Taran je za RBTH povedal, na kakšen način odkriva »resnični smisel« filmov.
Kaj točno pomeni fraza »skriti smisel« in na kakšen način ga odkrivate v filmih?
Ne iščem skritega smisla v »skrivnih sporočilih« ali »reminiscencah«, ki jih režiserji mečejo v filme in silijo gledalce, da živijo v tem izmišljenem in neresničnem vesolju. Zame je zelo pomembna zveza med filmom in stvarnostjo. Tako kot miti tudi filmi predstavljajo cilje in se ukvarjajo s smislom človeškega življenja, pri čemer zadovoljujejo notranje potrebe ljudi. Da bi odkrili te potrebe in načine, s katerimi jih je mogoče zadovoljiti, je treba najti skriti smisel filma.
Roman Taran je po stroki filozof, vendar meni, da je to v sodobnem svetu popolnoma nekoristno. Zato se je zaposlil kot strokovnjak za marketing. Vir: Osebni arhiv
Ko začnete analizirati film, se lahko vaš odnos do njega spremeni. V tem procesu naenkrat ugotovite, da film, ki se vam je zdel smešen, vzvišen in globok, v resnici vsebuje neke neprijetne ideje. Ugotovite, da ima zelo malo filmov pozitivno sporočilo.
V enem videu ste rekli, da je Titanik eden od najnevarnejših filmov, saj promovira revščino in zavist, osnovano na družbeni neenakosti. Ali menite, da je James Cameron to naredil namerno?
Tega sporočila nisem odkril prvi. To je napravil multimilijonar Randy Gage, ki sem ga citiral v posnetku. V Hollywoodu je snemanje filmov posel, ki prinese zagotovljen dohodek. Zato se režiserji in scenaristi dobro spoznajo na psihologijo in vedo, kakšne teme ali prizori lahko izzovejo reakcijo občinstva.
Roman Taran: "V Hollywoodu je snemanje filmov posel, ki prinese zagotovljen dohodek. Zato se režiserji in scenaristi dobro spoznajo na psihologijo in vedo, kakšne teme ali prizori lahko izzovejo reakcijo od občinstva." Vir: Osebni arhiv
Rose jé v restavraciji prvega razreda. Obkrožajo jo mračni, naduti bogataši, ki pijejo brandy, kadijo cigare in imajo nesmiselne pogovore o polo tekmovanjih in raznih neumnostih ... Pojavi se Jack in reče Rose: »Pridi dol v tretji razred, da ti pokažem, kako se uživa!« Zatem film pokaže revne ljudi, ki seveda prepevajo, igrajo in se zabavajo. Film nam kaže, koliko lepše in bolj zabavno je z njimi. Bogati ljudje niso zabavni. Raje se družite s siromaki. Če želite biti sprejeti in se vklopiti v družbo, in mnogi si zares želijo zgolj tega, je vsekakor bolje, da ste revni.« [Citat iz knjige Randyja Gageja »Zakaj ste neumni, bolani in zlomljeni ... in kako postanete pametni, zdravi in bogati«]
Večino filmske publike predstavljajo manj premožni ljudje. Glavni junak mora biti navadna oseba, da bi gledalec z njim sočustvoval, negativci pa morajo biti pripadniki bogate manjšine. Zavist je čustvo, ki ga je najtežje izkoreniniti. Z igranjem na čustva lahko zelo hitro na zelo enostaven način zmanipulirate publiko.
Kako ste prišli do tega, da je lik Neo iz Matrice terorist?
Matrica mi na začetku ni bila posebej všeč. Nato sem nekega dne analiziral značaje likov iz filma in opazil, da člani Morpheusove ekipe nimajo dostopa do stvarnosti, tako kot liki iz Matrice. Njihov obstoj je zasnovan na veri v to, kar jim govori vodja. Ta situacija je zelo podobna rekrutiranju teroristov.
Vir: Skriti smisel / Youtube
Morpheus govori Neu o »resničnem« svetu. Pomembno dejstvo je, da mu je Neo prisiljen verjeti na besedo. Morpheus mu »resničnost« demonstrira s pomočjo simulatorja, zaradi česar se postavlja vprašanje, ali je slika resničnosti prav tako simulirana.
Od vseh videoposnetkov na kanalu ima ta največ komentarjev. Na žalost, sodeč po odzivu uporabnikov, sem ugotovil, da ni vsak sposoben gledati na stvari iz drugega zornega kota. Najstniki so pustili precej negativnih komentarjev.
To je odličen primer, kako filmska industrija vpliva na način razmišljanja. Ljudem je dovolj pokazati junaka, ki dela čudeže in se bori proti sistemu, nakar takoj postane zgled. Gledalci se poistovetijo z glavnim junakom do te mere, da je vsak dvom v njegovo junaštvo slabo sprejet.
V analizi serije Westworld med drugim poveste: »Če oseba obstaja, vendar se ne razvija, to pomeni, da je njen obstoj mehanski in se ne razlikuje od robotov, ki delujejo po določenem programu.« Na koncu prve sezone eden od robotov premaga vse prepreke in ubije svojega stvaritelja. Ali je to pravilen razvoj dogajanja?
Današnji filmi gledalcem omogočajo, da izživijo svoje notranje konflikte in fantazije, ki so v družbi prepovedane. Z drugimi besedami, filmi o nasilju resnično zmanjšujejo intenzivnost teh fantazij in tako gledalce rešujejo pred tem, da bi jih izživljali.
Poleg tega, razvoj človeka, ki želi prestopiti okvirje, uspešno privede do simbolnega uboja osebe, ki je te okvirje postavila, to pa je največkrat oče. Spomnimo se Platona, ki je ugotovil, da je s kršenjem Parmenidovih filozofskih okvirjev na nek način ubil svojega očeta. Navedemo lahko nekaj primerov in spomnimo recimo na povezavo med Freudom in Jungom ali Husserlom in Heideggerjem. V obeh primerih sta »duhovna očeta« začutila, da se njuna otroka odmikata od njiju, in da sta ju v stvarnem in fizičnem smislu emotivno ubila.
Nasilje v filmih izpolnjuje glavno simbolno funkcijo: izraža idejo zločina ali kršenje nekih meja. Celo v vsakodnevnem življenju, ko vas neka bližnja oseba izda, boste rekli »on/ona me je ubil/a« in tako to tudi doživljate. V izmišljenem delu takšna izkušnja zavzema obliko resničnega umora.
