Rusija je obnovila pogovore o plinovodu Južni tok
Po besedah ministra sedaj govorijo o manjšem projektu, kot na začetku. Napovedal je, da se bo Budimpešta glede gradnje plinovoda posvetovala z Evropsko komisijo in Bolgarijo.
Projekt, od katerega si je veliko obetala tudi Slovenija, je Rusija odpovedala decembra 2014. Kot razlog je bila navedena neopredeljenost Bolgarije, skozi katero bi moral teči plinovod, v ozadju pa je bilo tudi nasprotovanje EU: deloma zaradi pravil, ki istemu podjetju prepovedujejo tako proizvodnjo kot dobavo plina, govoriti pa je mogoče tudi o odporu zaradi geopolitičnih vzrokov. Gazprom je potem odkupil deleže energetskih podjetij Eni, EdF in Wintershall ter zaustavil projekt.
S 15,5 milijard evrov vrednim Južnim tokom preko Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Slovenijo in Italijo je Rusija nameravala v Evropo dobaviti po 67 milijard kubičnih metrov plina na leto. Podpisani so bili medvladni sporazumi s temi državami in tudi z Avstrijo, Hrvaško in Grčijo, saj so razmišljali o dodatnih krakih.
Po zaustavitvi tega projekta je Rusija zagnala projekt Turški tok.