Bo Rusija spremenila Krim v davčno oazo?

Namestnik vodje odbora Državne dume za mednarodne zadeve Aleksej Čejpa pripravlja amandmaje k davčnemu in civilnemu zakoniku ter vrsti ruskih zakonov, s katerimi bi lahko poenostavili življenje in delo tujih investitorjev na Krimu, piše Kommersant.

S takšnimi spremembami bi lahko polotok v bistvu postal davčna oaza ter hkrati zaobšel mednarodne sankcije ZDA, Kanade in Evropske unije proti Krimu. Po drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da je večina amandmajev v nasprotju z več ruskimi zakoni in bi lahko sprožila mednarodne napetosti, ker je Rusija podpisnica sporazumov z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki spremlja delovanje »offshore« območij.

Kot piše RBK, bi lahko po novem zakonu anonimni investitorji ustanavljali mednarodne holdinge, ki bi vlagali v podjetja na Krimu. Amandmaji govorijo tudi o ustvarjanju »mednarodne tranzitne cone« na Krimu, v kateri bi bili stanovalci opravičeni plačevanja davkov, tudi dohodnine in davka na premoženje, a bi namesto tega plačali letno davščino v višini 1,500 €. Prav tako operacije v tej coni ne bi spadale v okvir ruskega zakonika o valuti.

Govori se tudi o dovoljenju za delovanje tujih bank, zavarovalnic, pokojninskih skladov in posredniških družb na Krimu brez ruske licence, v kolikor imajo licence v državi, kjer so registrirani. To je povsem v nasprotju z ruskimi zakoni, ki trenutno zahtevajo rusko državno licenco za vsa tuja podjetja v teh panogah, ki poslujejo v Rusiji.

Dokumenti predvidevajo tudi olajšanje postopkov za pridobitev vize, investiranje 1 milijona evrov v Krim ali Sevastopol pa bi zadoščalo za pridobitev ruskega državljanstva.

Kolumnist revije Forbes Russia in partner svetovalne družbe Paragon Aleksander Zaharov je za Kommersant komentiral, da v primeru sprejema takšnega zakona mnoge tuje države ne bi bile pripravljene sodelovati z Rusijo, saj so članice mednarodnega projekta o izmenjevanju davčnih informacij.