Rusija bo do jeseni uničila vse svoje zaloge kemičnega orožja
Moskva je v začetku tega tedna uničila svoje zadnje zaloge plina sarin v skladu s programom Nan-Lugar iz leta 1991, ki je predvideval finančno pomoč državam nekdanje ZSSR pri uničevanju jedrskega in kemičnega orožja ter njihovih nosilcev.
Del programa je tudi Konvencija o uničenju kemičnega orožja. Konec prejšnjega stoletja je bilo v Rusiji okoli 40 tisoč ton eksplozivnih sredstev, ki vsebujejo strupene snovi, skladiščili pa naj bi jih v od boga pozabljenih mestih, stran od nezaželenih pogledov.
Mesta, kjer so hranili nevarno orožje, so: naselje Gornij (Saratovska pokrajina), mestece Kambarka (Umdurtija), naselje Kizner (Udmurtija), mestece Ščučje (Kurganska pokrajina), naselje Maradikovo (Kirovska pokrajina), vas Leonidovska (Penzenska pokrajina) in mestece Počep (Brjanska pokrajina).
"To so bile organofosforne, nevrotoksične in dražljive strupene snovi iperit, lewisit, lewisit-iperitne zmesi, sarin, soman in VH-plini. Te snovi so se nahajale v artilerijskih izstrelkih, minah, raketah za sisteme poltonskega ognja, letalskih bombah in bojnih konicah taktičnih in operativno-taktičnih raket, pa tudi v železniških cisternah," je povedal Viktor Litovkin, vojni analitik pri agenciji TASS.
Po njegovih besedah so bile te snovi shranjene dokaj varno, v lesenih hangarjih, zložene kot knjige na policah, vendar brez sprožilcev.
"Vsa skladišča so bila opremljena s strelovodi in zemljenimi nasipi, vsak objekt pa je imel tudi opremo za gašenje požarov. Težko si predstavljamo, da bi kdo lahko uporabil takšno opremo v primeru, če bi se na primer vneli izstrelki z VH-plinom, ampak se na srečo ni zgodilo nič podobnega ali pa vsaj ne vemo za to," je dodal.
Vir: Stepan Žarkij
Stran od civilizacije
Vsako območje skladiščenja in uničenja bojnega streliva se je nahajalo daleč od naselij in mest, kjer se zbirajo ljudje.
"Spomnim se na primer Kambarke, kjer so se v ogromnih železniških cisternah nahajale zaloge iperita in lewisita. V tem mestecu, ki se nahaja v bližini reke Kame, še v začetku 90-ih let ni bilo niti vodovoda, niti kanalizacije ali plinovoda, tudi telefonskih povezav ni bilo," se spominja strokovnjak.
Edino podjetje v mestu je bila strojna tovarna, zgrajena še v času Petra I. v začetku 18. stoletja, ki je izdelovala ranžirne lokomotive.
Po besedah analitika je bil program uničenja med drugim usmerjen tudi k vzpostavitvi normalnih človeških pogojev za življenje – gradnje tovarn, cest in druge življenjsko pomembne infrastrukture.
Po sedanjem tečaju to znaša več kot 300 milijard rubljev (cca. 47 milijard evrov), od katerih je bilo 10% namenjenih gradnji prej omenjenih objektov.
Pomoč od zunaj
"Nobena skrivnost ni, da so nam precejšnjo pomoč pri uničevanju strupenih bojnih snovi nudile zahodne države, v prvi vrsti Evropska unija, Kanada in ZDA, ki so prispevale več sto milijonov dolarjev in evrov," je dejal glavni urednik revije Arsenal otečestva Viktor Murahovski.
Zahodna pomoč je obsegala tudi nujno potrebno opremo in sisteme za opazovanje naravnega okolja.
Eden od ključnih argumentov za dodelitev ameriških sredstev je bilo prepričanje senatorja Samuela Nana iz demokratske stranke, da rusko orožje za masovno uničenje nikoli ne bo predstavljalo grožnjo Ameriki, če ga Rusi uničijo.
Ta argument se je izkazal za zelo učinkovitega in že v jeseni se bo Rusija znebila še zadnjih zalog kemičnega orožja, je izjavil Valerij Kapašin, načelnik Zvezne uprave za varno skladiščenje in uničenje kemičnega orožja.
Rusija ni več med top-5 državami glede na višino obrambnega proračuna
Težave z uničenjem
Na vseh območjih, kjer uničujejo kemično orožje, so zgrajena sodobna naselja z vso potrebno infrastrukturo – trgovinami, poliklinikami, bolnišnicami, šolami, športnimi dvoranami. Povsod so speljani kanalizacija, vodovod in plinovod ter sodobna sredstva za telekomunikacijo.
Po mnenju analitikov je bil program uničevanja kemičnega orožja za Rusijo koristen. Pojavlja pa se nov problem: kaj storiti z odpadki, ki so se pojavili zaradi predelave strupenih bojnih snovi?
"Strupene snovi v izstrelkih, raketah, letalskih bombah in drugih kapacitetah uničujejo s pomočjo luknjanja streliva, kamor vstavljajo snovi, ki spreminjajo strupene kemične spojine v nestrupeno maso, te snovi pa lahko nato predelamo," je dejal Litovkin.
Del teh odpadkov je "koristnih", saj lahko iz nekaterih naredijo arzenik, ki se uporablja pri proizvodnji elementov elektronske industrije, druge snovi pa uporabijo pri proizvodnji polimerov in pesticidov. Takšnih odpadkov je po podatkih strokovnjakov v Rusiji več kot 140 tisoč ton.
Ob tem ostane še 100 tisoč ton odpadkov, ki jih ni moč predelati in jih lahko le shranijo na posebnih odlagališčih. Za to pa so spet potrebna dodatna sredstva, za katere še ni znano, od kod jih bo Rusija vzela.
Zakaj bo Rusija po hitrem postopku ustvarila novo jedrsko raketo