Fotomontaže, ki prikazujejo dogodke iz druge svetovne vojne, predstavljajo enega od najpogostejših instrumentov sovjetske propagande.
Vir: Artur Bondar
Oblasti, ki so bile istočasno obremenjene z vojno in ohranjanjem vojaške sile, so v propagandi videle način, kako zmanjšati nemire v družbi in dvigniti borbeni duh.
Vir: Artur Bondar
Propaganda je v tem smislu delovala kot »tretja fronta«, na kateri je mogoče poraziti sovražnika, opogumiti vojsko in hvaliti zaveznike.
Vir: Artur Bondar
Ti kolaži, dolgi med 15 cm in 1 m, so prikazani tako, kot so bili natisnjeni v časopisih.
Vir: Artur Bondar
Med vojno nihče ni smel priti na fronto brez posebnega pisnega dovoljenja, vsakdo s fotoaparatom pa je tvegal vpis v kazensko evidenco.
Vir: Artur Bondar
Vir: Artur Bondar
Fotografije določenih »srečnežev«, ki so jih poslali, da fotografirajo vojno, so zmeraj končale v sovjetski pisarni za informacije, ki je bila zadolžena za novice s fronte, mednarodnega dogajanja in iz vsakdanjega življenja.
Vir: Artur Bondar
Po strogi cenzuri in manipulacijah so posamezne fotografije šle skozi »umetniško retuširanje«, šolani umetniki pa so iz njih delali kolaže.
Vir: Artur Bondar
Naslednji korak je bilo fotokopiranje in pošiljanje slik v tisk. Slike v novicah so bile brezhibne in brez kakršnihkoli sledi retuširanja.
Vir: Artur Bondar
Danes lahko najdemo zelo malo primerkov te »umetnosti«. Z razpadom Sovjetske zveze so namreč mnogi časopisi prenehali izhajati, njihova gradiva pa so izgubljena ali uničena.
Vir: Artur Bondar
Na srečo so nekateri kolaži preživeli po zaslugi posameznih zbirateljev, zdaj pa te redke montaže ponujajo vpogled v to, kako lahko je spremeniti vsebino tudi najbolj verodostojnih fotografij.
Preberite tudi:
