Objekte iz ogromnih kamnitih plošč s skrivnostnimi odprtinami na straneh lahko najdemo na Kubanu, Kavkazu, v Sibiriji in blizu Soloveckega samostana 1.500 km proč od Moskve, ki je nekoč služil kot zapor. Tem zidovom imenujejo dolmen in spominjajo na znameniti Stonehenge v Veliki Britaniji.
O tem, kako so se objekti pojavili in čemu so služile odprtine, obstaja mnogo hipotez. Znanstveniki so si enotni samo glede njihove starosti: Postavljeni so bili na ozemlju celotne Rusije v 3. in 2. stoletju pred našim štetjem. Samo na Severnem Kavkazu (Gelendžik, Novorossijski rajon, 1.500 km od Moskve) jih je okoli 2.300.
Vir: Oleg Krasnov
Po eni različici so objekti služili kot grobnice za potrebe starodavnih kultov. V mnogih dolmenih so našli človeške kosti in predmete iz raznih obdobij, saj so ljudje verjeli, da se lahko predmeti koristijo tudi v posmrtnem življenju. V nekem dolmenu na območju Krasnojarska 1.273 km od Moskve je 72 skeletov in kamniti disk z astralno simboliko. Danes je ta 5-tonski sarkofag na ogled v Zgodovinskem muzeju v Moskvi.
Po tamkajšnji legendi so v dolmenih živeli škratje. Bili naj bi tako majhni, da so jahali zajce, tako kot ljudje jašemo konje. Obiskovalci lahko danes raziskujejo te kamne in se poskušajo povzpeti skozi okrogle odprtine.
Ta luteranska cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju na pustem terenu kot zatočišče za tevtonske viteze. Danes je to najstarejši objekt v Kaliningrajski regiji. Zgrajen je bil tako, da zdrži vsako obleganje, zato bolj spominja na trdnjavo ali majhen grad.
Neosvojljive stene so cerkev rešile pred zobom časa in konflikti. Ta objekt je bil priča vzponu in zatonu Prusije, preživel je drugo svetovno vojno, ne pa tudi sovjetskega obdobja. V 20. stoletju so cerkev tevtonskega reda, podobno kot številne druge verske zgradbe zrušili do temeljev.
Leta 1985 je ostanek objekta postal last ruske pravoslavne cerkve, nakar so ga popolnoma obnovili. Danes je ponovno v uporabi kot cerkev.
Vir: Legion Media
Cerkev svetega Janeza Krstnika so našli v Kerču na Leninovem trgu, zgrajena pa je bila še pred veliko shizmo, ko se je krščanstvo ločilo na pravoslavje in katolicizem. Če gre verjeti nekemu znaku, odtisnjenemu na cerkvi, je bila ta zgrajena leta 757.
O nastanku obstajata dve zgodbi. Prva je bolj romantična in pravi, da je bila cerkev v resnici najdena v morju. To potrjuje dejstvo, da je zgradba prej stala na morski obali, v zidovih pa je moč najti sledi školjk.
Cerkev svetega Janeza Krstnika v Kerču. Vir: Sergej Malgavko / RIA Novosti
Druga zgodba trdi, da je bila cerkev postavljena na mestu prejšnje starodavne cerkve, posvečene Svetemu Andreju, enemu od dvanajsterice apostolov, ki je pridigal v okolici Črnega morja. V pristanišču sta kamnita plošča in znak, ki po prepričanju vernikov pripada bodisi Andreju bodisi Janezu Krstniku.
Šoaninska cerkev v Karačajevo-Čerkesiji je precej skromna v primerjavi z drugimi starodavnimi zgradbami v Rusiji. Dolga je zgolj 13 metrov, znotraj pa ni nobenih poslikav ali razkošnega okrasja.
Pod slojem starega ometa, ki so ga odkrili potem, ko je del ometa odpadel, se nahaja sloj z napisi v grškem, arabskem, gruzijskem, armenskem in ruskem jeziku iz različnih obdobij ter s severnokavkaškimi astrološkimi znamenji. Cerkev je bila zgrajena v 10. stoletju na ozemlju stare Armenije, ki danes spada pod Severni Kavkaz.
Turisti v Šoaninski cerkvi. Vir: Denis Abramov / RIA Novosti
Do 18. stoletja je imela cerkev staro knjižnico, ki je na skrivnosten način izginila. Kasneje so jo pretvorili v moški samostan. Okoli cerkve je mnogo nekropol, ki bi lahko bile tudi razlog za njeno postavitev.
Preberite tudi:
